Že dolgo si želim, da bi pri delu pri Plazmi z drugim komuniciral samo preko gibanja, da bi v gibanju v logiki gibanja podal recimo predlog, da “tilnik sledi gibanju ostale hrbtenice”. Seveda lahko to naredim z gesto, se dotaknem tilnika, pokažem, da me drugi vidi.
Rad bi zvedel, kako to storim preko gibalno-telesnega čuta. Zaenkrat mi to uspeva preko tega, da grem tudi jaz v preučevanje svojega gibanja medtem ko drugi preučuje svojega. Potem je kot da bi bila v morju, slepa. Samo preko vibracij v vodi lahko bereva gibanje drug drugega in tako komunicirava.
Zadnji vikend sem skupaj z Ireno naredil korak dalje. Najprej sem poskrbel, da je padla v preučevanje in uživanje v preučevanju gibanja, nato sem si z istim postregel tudi jaz.
Med preučevanjem sem opazil, da Irena večkrat ne pusti, da bi v tilniku sledila gibanju ostale hrbtenice. Opazko sem zastavil svojemu gibanju in se mu prepustil. Ko sem preveril z Ireno kako dela s tilnikom, sem presenečen ugotovil, da se je v tilniku sprostila in tako ostala nekaj časa.
Seveda še nisem zaupal, da se je to zgodilo, ker sem jaz to odgibal, zato sem poslal še na kak tak trenutek. In, poglej no glej, zadeva se je ponovila.
Seveda sem preveril pri Ireni kasneje, kaj je čutila itd. Vendar ni zaznala tega, kdaj je bila sproščena v tilniku in kaj ne. Tako, da tudi svojega opazovanja nisem mogel preveriti.
A bil je opogumljajoč korak, ki se je ponovil tudi naslednji dan, ko sva gibala in plazmila z Ireno