doživetje v noči v parku pri Fužinskem gradu v spremstvu tankočutnih, razpoloženih in igrivih človeških bitij v ženskem telesu. Nekaj dihalnih, nekaj zaznavnih vaj dopolnimo z idejami Tensegritete, Pilatesa, Feldenkraisa, kranio-sakralne terapije in človeške igrivosti.
Plazma se ob vseh teh zaposlitvah dogaja skorajda sama od sebe.
Pravica do čutenja in (samo)občutenja bi morala biti del človekovih pravic 🙂 Mogoče je.
Tudi če ni, gibanje naredi vedno prostor za to. Če si le dovolimo, da ga uporabimo za raziskavo čutov in občutkov.
Fužinski park nas sprejme z vso radostjo, ki jo premore in z vhodi na štiri strani pokaže vrata v še druge razsežnosti.
Luna na pol gleda na nas na pol pa na drugo stran vesolja.
Veselje, da nas je Barbara pripeljala skupaj tja, se prelije v hvaležnost.
Druge besede bi samo skazile tankočutnost, ki nas je porajala.