da iz niča pade nekaj kiča in potem ostane samo tisto, kar potrebujemo, da se igramo igro razumevanja telesa in gibanja. To zažiga.
Tako se danes v parku Fužinskega gradu skupina šestih ljudi usmeri v razreševanje situacij, vzdušij, gibalnih stanj preko gibanja. Seveda je treba mimogrede zgraditi celotni gibalni svet, ki že obstaja, se že dogaja in ga dejansko ni treba ustvarjati, niti poustvarjati. Itak, da mu je treba samo dovoliti, da pride v gibalno zavest.
A za kaj takega, da se zgodi, je potrebno biti pripravljen, da opustiš predstave o telesu, gibanju, ustrojenosti in še kaj.
In tako najprej nič. Potem naprej še vedno nič. In potem – igra.
Celo zadišalo je po igri B-stran