ko se konča Plazma Makro in odhajamo vsak po svoje? Najbrž nikomur, je le odraz (telesnega) stanja, ki razleze obrazne mišice v rahel nasmešek.

Tako se je danes razlezel upam še dlje od Plazme naprej med ljudi, ki smo jih srečali.

Dejansko je šlo za krohot. A ne tisti histerični, ki nastane, ko si dovolim sprostiti notranje napetosti, pač pa izbruh nezavedajoče radosti.

Vem, vem, vse to zveni tako eterično, celo njuejdžersko. Pa kaj 🙂 Če vas to vzodbudi, da pridete kdaj pokukati na Plazmo, tudi v redu. Če pa vas ovdrača od obiska, pa počakajmo na druge trenutke, ko se mogoče le pokrijejo prostorsko-časovno-odnosno-komunikacijske koordinate in se srečamo.