Zdi se, da gre za upor, za zadrževanje. Ko si v tem dejanju, ki ga navzven lahko doživimo kot zadrževanje, gre za počivanje v tem, kar je.

Dotikam se osebe in med nama se stke povezava. Preko nje čutiva utrip drug drugega. Ne samo srčni utrip. Utrip bitja. Kundalini, če želite. Tok. Življenjsko energijo.

V malo drugačnih okoliščinah bi sledilo božanje, prepuščanje tej povezavi, seks… Midva izbereva vsak zase počivanje v vznemirjenosti. Odločiva se za stremljenje na ciklon iz očesa/središča ciklona.

In očesi ciklona se gledata in gledata vse okoli sebe. Smešno kako dotik lahko tako hitro odstrani prostor in čas in občutenje sebstva.

In je samo dotik, ki mu sledim, ko se druga oseba giblje.